Mladi, študentski dom in odraslost

Mladi, smo pač mladi. Razigrani, kjer to ni potrebno in preveč resni, kjer se od nas to ne pričakuje. Ko
vstopamo v svet odraslosti, pa se na svoji poti soočamo s številni ovirami in preprekami. Nekateri se
počutijo odrasle, ko dopolnijo 18 let. Nekateri mislijo, da so odrasli, ko naredijo izpit za avto.
Nekateri dokončno odrastejo, ko gredo študirat in zapustijo svoj domači kraj. Različnih je torej
mejnikov, ki jih mladi občutimo kot »odraslost«.

Tako kot mnogi drugi, sem »odrastel«, ko sem se preselil v Ljubljano, zaradi študija. Kar naenkrat zate
nihče več ni skrbel. Za vse si sam. Sam moraš v trgovino, sam moraš na pošto in si sam tudi skuhati
kosilo ter večerjo. Prav tako si sam ustvariš urnik in kdaj boš šel spat. To pa je odraslo, bi rekli.
Končno si sam postavljaš prioritete, delaš stvari takrat, ko se tebi to zahoče. Lajf!

Seveda pa selitev »na svoje« je vse prej, kot lahka. Mladi se moramo na trgu nepremičnin soočati z
visokimi cenami. Te so zadnje leto šle resnično v nebo. Soočeni smo s tem, da v študentskih domovih
primanjkuje prostih postelj, cene zasebnih sob, pa rastejo. Kam se bo bodo bodoči študenti ali pa
študentke preselili, če prihajajo iz socialno šibkejšega okolja? Najverjetneje v javni študentski dom.
Da pa dobiš mesto v študentskem domu, potrebuješ veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti.
Prednostne liste so že nekaj let zapored polne, postopek vpisa pa je zapleten. Če prav se pristojni
trudijo, da poteka čim več stvari elektronsko, pa najbrž niso pomislili nato, da pri rosnih 18-tih še
nimamo digitalnega podpisa in se najverjetneje prvič srečujemo z birokracijskimi postopki
(zahtevami, okence, itd.).

Zato, tukaj podajam kratek opis, kako do študentske sobe:

1.Najprej si je potrebno na najbližji Upravni enoti priskrbeti digitalni podpis – to ti bo olajšalo delo in
kar nekaj korakov manj boš moral/-a narediti. Večina dokumentov, se namreč sedaj podpisuje že
elektronsko.

2. Na spletnem portalu VIZŠ izpolniš prijavnico, ki ti bo omogočal/-a, da se uvrstiš na prednostno
listo. Po končani formalnosti čakaš, da dobiš iz pisarne študentskih domov, vabilo za vselitev.

3. Ne sekiraj se, če nimaš prostora pred začetkom študijskega leta, saj se le redkim uspe v študentski
dom vseliti še pred pričetkom študija. Mogoče lahko za čas, ko čakaš na prosto posteljo, prespiš pri
prijatelju, sošolcu, hostlu?

4. Selitev: Ko ti naposled le uspe in se vseliš v študentski dom, si soočen/-a s povsem novim okoljem.
Dobiš nove sosede, spoznaš svojega cimra ali cimro in vzdušje v domu. Hitro ugotoviš, da se večeri
zavlečejo dolgo v noč, jutra pa krepko v popoldne.

5. Realnost: S časoma ugotoviš, da je tvoja študentska sobica postala tvoj drugi dom. V njej preživiš
ogromno časa. Spoznaš, da je v bistvu študentski dom, kar kul zadeva. Spoznaš mnoge ljudi, pridobiš
nova prijateljstva. Zvečer, na kakšni zabavi pa raziskuješ temelje in stene študentskega doma. Začneš
ceniti male stvari in se prilagodiš novemu okolju, v katerem si pristal/-a. Je pa to tudi zelo dobra
izkušnja, da pridobiš nove prijatelje. Navsezadnje – živeti v domu- je izkušnja, ki si jo zapomniš.

Avtor: Tadej Jezernik

Dodaj odgovor